Jonas nas je posnel pri delu

Ponavadi ravno ne pišem o tem, kaj je na drugih blogih ... no, z izjemo, če gre za Jonasov blog + če sem na njegovem videoposnetku jaz. Hja, včeraj sem že pomislila, da se bomo znašli na njegovem blogu, ko nas je popoldne ujel pri photoshootingu. Verjetno ste na Jonasovem posnetku prepoznali Aleša Bravničarja in Živo Vadnov v oranžnem krilcu, ki mu je prisrčno nagajal veter - no, tista, ki skače okrog z kapuco čez glavo - tisto sem jaz, assistent of the photographer.
Jonas in Zoja (opa, Zoki:) sta bila resnici na ljubo ena bolj nemotečih faktorjev okoli nase lokacije snemanja: Jonas je svoje blogersko poslanstvo opravljal nadvse tiho in profesionalno; če nas ne bi snemal in ogovoril nekdo, ki je za tovrstne dosežke dobil Viktorja, se itak sploh ne bi zdrznili. ;))
Jonasa vedno rada srečam, da rečeva besedo ali pa dve - in, ko takole pomislim, sem ga verjetno v svojem življenju še največkrat videla prav na Miklošičevi cesti. Včasih je bil z Harlyem, drugič z Corveto, tretjič z nekim mejčkinim rdečim kabriom z registersko PO, ... to je bilo pred stotimi leti, no zdaj pa ga še največkrat srečam z dekličem - Zojo.
In res, ko je punčka, ko sem predlagala, naj nekaj ukreneta z ljudmi, ki nam 'uletavajo' v kader, rekla "Kmeti", sem si mislila: "Deklič je že nabrit, Jonasova šola," no, pa je Jonas lepo razložil - v bistvu ga je terala k Podkrajškovi Meti. Smo se kar luštno nasmejali.

Fotka: Marta L.