Redar me je nejevoljen spustil med grmado fotografov tik pred oder. "Samo za prva dva komada!" Yes, sir! V nekem trenutku je Menson stal en meter in pol stran od mojih velikih oči. Pravzaprav je klečal. Fotografi so neumorno pritiskali na sprožilce in se gužvali, pa v tistem dimu poskušali ujeti čimveč nemirne pojave z mikrofonom, podaljšanim v rezilo. Jaz sem le strmela vanj. Nepremično. Samo strmela sem vanj. Zdel se mi je tako ... domač.
Fotka: poslana iz MM 'majspejsa' na moj 'majspejs'
hehe, ti si pa pohitela s tole objavo... Še nemalo časa nazaj si odhitela v množico ljudi (upam, da si našla kako lokacijo s čim manjšimi darkerji) in šla potem še mimo mene v Trnovem, pa te je telefon preveč ukopiral, da bi me videla... No zdej pa ugotov kater izmed šklocarjev sem jaz! ;)
ReplyDeleteHm ... a sva se pogovarjala kej?
ReplyDeleteŽe vem!!! Sva se pogovarjala! :) Kratko, a sladko, hehe. Drugič me pocukaj, da skenslam telefon ;)
ReplyDeleteDone deal! ;) čeprav se mi malo zdi, da ne veš čist... :P
ReplyDeleteČiiiiiiiiist - whaaaaaaat?
ReplyDelete