Doba.Vodnarja – Doba harmonije De.luxe

(zapis je nastal v torek, 26.2. - na pobudo Blogorole - tema tedna nu.age)

Prelep dan je bil danes, jutri pa se bo spet prebudil nov in feeling imam, da bo spet sončen. Let’s say prav tako sončen, kot je zdajle Miami v Floridi, kjer je ta trenutek moja ljubezen. Moj K! je šel na Future of Web Apps konferenco - in sva pravkar klepetala prek videa na Skypu. Kako se ima ob 12h na prvi dan, ko se je tam zbudil in zdej uživa s terase hotela? Palme, famous people in vročina mijamijska? Med drugim. The most imprtante pa je, da mora izkoristiti prost dan in ruun, forest run - na plažo, zvečer pa v lajf. Kako je že rekel legendarni Horatio Caine? "Remember when you are in Miami that we never close."
Smeji se mu, meni se tudi. Hvala novi dobi: čeprav je na drugem koncu sveta, se gledava prek vgrajenih virtualnih mrež. V ozadju vidim palme in rdečega kabrioleta. Recimo, da se razdalja Mestni trg v Ljubljani vs. Ocean Drive v Miamiju niti ne zdi več tako velika. We live in a digital world – but this is a real love we’re talking here!

Če se vrnem v tukajšnjo realnost: solata z olivnim oljem je tisto, kar delavno dekle včasih potrebuje za moč – namesto piksne Coca Cole pijem vodo z izstisnjeno limono. Talkin ‘bout some serious self improvement! ;D Kar se tiče dela, itak, treba je trdo delat - kar nekaj moram še izstisniti, napisati, sejvati, poslati, ustvariti, podelati, prezentirati, izpolniti, editirati, lansirati, hej – da ne sploh ne govorim - pofotkati, skratka, še več je za izkusiti. In tam nekje je še vse ostalo … Anyways, prav vseeno mi je, ali vem za svet okoli mene, ali pa ravno zaradi tega: na tisti samo moj svet vse skupaj ne vpliva kaj dosti. Trudim se osrečevati. Predvsem sebe. Ni lepšega kot je konstanta prizadevanja za lepši jutri, moj lepši jutri, in seveda, at the end - lepši jutri vseh. Ja, je, tudi je sladka gonja za novim, še nepoznanim. Don’t we just love the adrenalin? ;) A predvsem je tudi težnja po spremijanju privzetih zastarelih vzorcev. Zoperstavljanju le-teh. In vzbujanju razmisleka o individualnih, svojih. In ker samo dobri ljudje delajo pozitivne spremembe, se nam ni treba bati. Koneckoncev vsi težimo za tistim občutenjem in doživljanjem, kakršnih spomini ostanejo za vedno. To so tisti z nasmehom na ustih in bebavim izrazom. Sprehajamo se med žarki sonca v smrekovem gozdu na zgodnje pomladno jutro. Vizualiziramo si izpolnjenost deluxe. Ali pa, če preprosto strnem: živimo v najlepši plati življenja, ki jih ponujata mir in dobro.
“Svet bo boljši, kot je danes – ali pa ga ne bo” je rekel naš ljubljeni dr. Janez Drnovšek. In tudi jaz verjamem, da svet mora postati lepši, ker verjamem v ljudi, v globalno lepšo zavest, v željo po biti boljši prijatelj sočloveku in naravi. Verjamem v to, ker je to edina pot. Trudimo se ohranjati naravo in jo sobivati s tehnologijo, dosegajmo izpolnjenost ob pozitivnih mislih in svoja spoznaja delimo z drugimi. (In črnobeli spomini počasi preplavijo videi s plesom in smehom v barveh ...) Le zakaj ne preživimo tega življenja v flurostenčnih barvah? Vsaj metaforično?

Zakaj pa ne kar all the way? Imamo vse. Imamo čudovit svet narave in imamo čudovit svet tehnologije. Zakaj ne živimo v harmoniji enega z drugim? Naravno je, da nas navdihujejo energije, ki oživljajo preprosto srečo v tistem, kar osrečuje duha. Je to umetnost, je to ljubezen, je to enostavno najdeni duševni mir v bivanju s seboj? Preteklost je, da svetu vlada zakon dobička in sebičnosti. Živimo v nu.age, to je nova doba, doba vodnarja, ki bo ljudi navdahnil z mirom, ljubeznijo, danostmi, ki jih brezpogojno ceni in jim dal moč – moč, da začnejo delati na sebi. Na boljšem sebi.
In samo to moramo še narediti. Vsi.