S sončkom obsijana me je danes popoldne točno takole na Šuštarju pričakala Davorka. Včeraj je imela rojstni dan in jaz sem - shame on me - nanj popolnoma pozabila! Nič nenavadnega, to se mi dogaja pogosto, na živce pa mi gre, ker sem si za to leto rekla: letos se bom pa spomnila! My ASS sem se!Vprašanje, ki se mi poraja ob takšnih, sicer kakopak redkih stvareh, ki mi niso v ponos, pa je: na kakšen način hudiča se potem lahko človek sploh odolži?
Se vam zdi, da so bolj ali manj prikupni poizkusi opravičevanja neizpodbitnega dejstva, da smo fucking POZABILI na rojstni dan - bolj ali manj nerelevantni? So I thought, aghaah ... No, ampak, ko jo vidim takole srečno, ko me zagleda (oz. moj objektiv), kar malo pozabim that I am sooo not a birthday person. (Razen seveda - ko gre za mojega ... ;))
Fotka: Marta L.
Marta, pizda, če se je šlo pa za masterplan. Davorko maš itaq vsak dan rada. ;)
ReplyDeleteTo je tudi res! :)
ReplyDeleteJp, če kdo ve, kaj sem vse včeraj jaz vse pomembnega naredila, si to ti oz. vidva ;))
Hja ... danes pa imam spet nočno delo ... zahvaljujoč zgornjim dejstvom in današnjemu sončnemu popoldnevu :)
Hja, ne pozabit na rojstne dneve in obletnice je res bolj ženska domena. Mogoče ti je lahko zaradi tega malo bad. :) Sicer so pa prav sami rojstni dnevi nerelevantni. No ja, razen za vse ostale, ki tisti večer pijejo na tvoj račun...
ReplyDeleteMartin, od nekdaj trdim, da imam malce več testosterona kot povprečne ženske - še en dokaz več ;)))
ReplyDeleteHeh, upam, da se ostali dokazi kažejo v podobnih spodrsljajih in ne kje drugje.. ;)
ReplyDelete